Program omogoča izračun luninih men do leta 3000, izračun sončevih in luninih mrkov, izračun zvezdnega časa za katerikoli kraj na zemlji, izračun začetkov astronomskih letnih časov itd...

Za vse datume pred 5. oktobrom 1582 (po julijanskem koledarju) se program samodejno preklopi iz gregorijanskega v julijanski koledar. Ti datumi so torej prikazani po takrat veljavnem julijanskem koledarju in ne po proleptičnem gregorijanskem koledarju.

Programu sta dodana tekoči datum in ura. Oba sta odvisna od sistemskega datuma in sistemske ure. V kolikor ne kažeta pravilno, je treba nastaviti sistemski datum in uro vašega računalnika. To je pomembno pri izračunu starosti. Pri ostalih izračunih program ne uporablja nobenih sistemskih funkcij.

Program izračunava tudi naslednja pomembna števila in črke:

Julian Day Number (JD) - število dni, ki so pretekli od 1. 1. 4713 pred Kr. (pred našim štetjem), torej od 1. 1. leta -4712 oziroma od 24.11.leta -4713 (24.11. 4714 pred Kr.), če bi upoštevali proleptični gregorijanski koledar. V astronomskih izračunih se namreč leto 1 pred Kr. računa kot leto 0. Leto 2 pred Kr. je v izračunih upoštevano kot leto -1 itd. V tem programu je Julijansko število podano za vsak dan ob 0.00 uri. Dnevi niso dobili ime po Juliju Cezarju, ki je uvedel julijanski koledar leta 46 pred našim štetjem, temveč po očetu Josepha Justusa Scaligerja (1540-1609). Joseph Justus Scaliger je l. 1583 določil dan 1 kot dan, ko vsi trije koledarski cikli konvergirajo. Torej julijanskega koledarja in števila julijanskih dni ne smemo zamenjevati med seboj. Prvi cikel je 28 letni cikel, pri katerem julijanski koledar (imenovan po Juliju Cezarju) ponavlja svoje dneve. Po 28 letih vsi datumi padejo na isti dan v tednu, tako da bi potrebovali samo 28 koledarjev za vsa leta. (Pri sedanjem gregorijanskem koledarju je ta cikel 400 let.) Drugi cikel je Golden Number - zlato število, ki se ponavlja na 19 let. To je cikel, pri katerem vse lunine faze pridejo na iste datume v letu. Tretji cikel je 15 letni cikel cesarja Konstantina, to je obdobje pobiranja davkov. Vsi trije cikli se ponavljajo vsakih 7980 let.

Modificirano julijansko število (MJD). Ker se pri večini dni v sedanjem času (300 letna perioda) julijansko število začne s številko 24, je bilo leta 1975 sprejeto modificirano julijansko število. Število je definirano kot: MJD=JD -2.400.000,5. MJD ima vrednost 1 dne 18.11. 1858 opolnoči (v noči med 17.11 in 18.11.1858).

Število Rata Die (RD) pove, koliko dni je preteklo od 1.1. leta 1. Pri tem se upošteva, da ima število vrednost 1 na dan 1.1. leta 1.

Lilian Day Number (LD) - lilijansko število dni, to je število dni od 15. 10. 1582, ko je stopil v veljavo gregorijanski koledar. Datum 15. 10. 1582 ima število 1. Število je dobilo ime po Alojziju Liliju (Aloisius Lilius je latinizirana oblika imena, pravo ime tega vsestranskega učenjaka iz Kalabrije je bilo Aloigi Giglio), ki je bil svetovalec papeža Gregorja XIII. in eden vodilnih mož pri gregorijanski koledarski reformi.

Golden Number - zlato število. Dve leti, ki imata isto zlato število, imata lunine mene približno na isti dan.

Epakta je starost lune 1. januarja tekočega leta. Pri tem je mišljena 'uradna' starost, po kateri se izračunava datum velike noči, ki se od astronomske starosti lahko razlikuje tudi za 2 dneva.

Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa = prezgodnji nastop) je koledar, pri katerem upoštevamo pravila gregorijanskega koledarja še pred njegovim nastankom, torej pred 15.10.1582. (Primer: leto 1300 v prolepticnem gregorijanskem koledarju ni prestopno, saj ni deljivo s 400, v takrat veljavnem julijanskem koledarju pa je bilo prestopno).

Proleptični julijanski koledar (prolepsa = prezgodnji nastop) je koledar, pri katerem upoštevamo pravila julijanskega koledarja še pred njegovim nastankom, torej pred letom 46 pred Kr.

Nedeljske črke (angl. Dominical Letters). Nedeljskih črk je sedem in sicer: A, B, C, D, E, F in G. Dobimo jih tako, da v vsakem koledarskem letu označimo 1. januar s črko A, 2. januar s črko B, dokler ne pridemo do črke G, ki označuje 7. januar. Nato označevanje ponovimo (8. januar označimo s črko A itd.) Nedeljska črka za določeno leto je črka, na katero se začne nedelja. Če je nedelja 1. januarja je nedeljska črka za tekoče leto črka A. Vsi dnevi, ki so označeni s črko A so nedelje. Vse to velja za navadna (neprestopna leta). Za prestopna leta imamo dve nedeljski črki. Prva velja od 1. januarja do 29. februarja, druga pa od 1. marca do 31. decembra. Drugo črko v prestopnih letih dobimo tako, da pri označevanju dnevov izpustimo 29. februar. V kolikor je 29. februar nedelja, je druga nedeljska črka tista črka, s katero je označen 28. februar.

Nedeljske črke in epakto uporabljamo za izračun datuma velike noči.

Julijanska perioda traja 7980 let. Trajanje periode je določeno s produktom 19-letne periode zlatega števila, 28-letne periode pri kateri julijanski koledar ponavlja svoje dneve in 15-letne periode cesarja Konstantina (19 x 28 x 15 = 7980). Število julijanske periode za določeno leto je število let, ki je preteklo od leta 4713 (pred našim štetjem). Po 7980 letih se štetje prične znova. To je začetek štetja julijanskih dni. Po 7980 leth od leta 4713 (pred našim štetjem) bo število julijanske periode spet 1. To bo leta 3268. (Leta 3267 bo število 7980.)

Dionizijeva perioda traja 532 let. Trajanje periode je določeno s produktom 19-letne periode zlatega števila in 28-letne periode pri kateri julijanski koledar ponavlja svoje dneve (19 x 28 = 532). Število Dionizijeve periode za določeno leto je število let, ki je preteklo od leta 4713 (pred našim štetjem). Po 532 letih se štetje prične znova. Pri letih, ki imajo enako število Dionizijeve periode, so lunine mene na isti dan v mesecu in v tednu (pri julijanskem koledarju). Imenuje se po znanstveniku Dionisyus-u Exiguus-u, imenovanem tudi Dionizij Mali.

Program upošteva tudi datum, ko se je pričel gregorijanski koledar.

Gregorijanski koledar se je začel z datumom 15.10.1582. V februarju leta 1582 se je katoliška cerkev odločila, da bo uvedla nov koledar v oktobru 1582. Pri novem koledarju so izpustili 10 dni tako, da je dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) sledil datum 15. 10. 1582 (petek).

Novi gregorijanski koledar se od prejšnjega julijanskega razlikuje v tem, da so od let, katerih letnice se končujejo z dvema ničlama, prestopna samo tista, ki so deljiva s 400, ostala pa ne.

Leto 1600 je bilo torej prestopno, leta 1700, 1800 in 1900 pa ne (števila 1700, 1800, 1900 niso brez ostanka deljiva s 400).

Leto 2000 je bilo spet prestopno, 2100 pa ne bo.

Novi gregorijanski koledar je bil takoj sprejet v Italiji, Poljski, Portugalski in Španiji. Nekatere druge države so sprejele koledar v naslednjih 300 letih. Francija je naredila spremembo že ob koncu leta 1582, Velika Britanija in njene kolonije, vključno s sedanjo ZDA, pa so prešle z julijanskega na gregorijanski koledar šele leta 1752.

Takrat so morali izpustiti že 11 dni, tako da je julijanskemu datumu sredi 2. 9. 1752 sledil četrtek 14. 9. 1752.

Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem se vsakih 100 let poveča za 1 dan (razen pri letih, ki so deljiva s 400).

V letu 2000, ki je bilo prestopno leto po obeh koledarjih, se razlika ni povečala. Sedaj je razlika 13 dni, 1. marca leta 2100 pa se bo povečala na 14 dni.

Poleg tega program omogoča tudi izračun starosti. Vnesite datum rojstva in program izračuna vašo starost v dnevih, mesecih in letih. Če hočete izvedeti, koliko časa je preteklo od nekega zgodovinskega dogodka, namesto rojstnega dneva vstavite dan dogodka.

Program omogoča izračun zaporednega števila tedna v tekočem koledarskem letu po ISO-8601 standardu. Standard ISO-8601 predpisuje, da je prvi dan tedna ponedeljek. Če nekaj dni tedna v nekem letu leži deloma v prejšnjem letu in nekaj dni v tekočem letu, potem je prvi teden leta tisti teden v katerem leži največ dni tedna. Z drugimi besedam je 1. teden leta tisti teden, ki vsebuje prvi četrtek v mesecu januarju. Večina let ima 52 tednov, tista leta, ki se začno s četrtkom, oziroma prestopna leta s sredo, imajo 53 tednov.

Program omogoča tudi izračun razlike med dvema poljubnima datumoma, izračun datuma velike noči in za veseljake tudi izračun datuma pustnega torka. Velika noč je vedno prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni. (Torej prvo nedeljo po polni luni po 21.marcu). Pustni torek pa je en dan pred pepelnično sredo. (47 dni pred veliko nočjo.)

Datum velike noči je odvisen od prve pomladanske polne lune in je vsako leto drugačen. Poudarjam, da se datum velike noči računa od tako imenovanega 'cerkvenega' začetka pomladi (oziroma koledarskega začetka pomladi), ki je vedno 21. marca, ne glede na astronomski začetek pomladi, ki je lahko tudi 20. marca. Tu je mišljena severna polobla, ker je na južni takrat začetek jeseni. (Glejte izračun začetka letnih časov v programu Koledar od verzije 3.8 dalje.) Oglejte si datum velike noči za leto 2038, ki je prav zaradi tega šele 25.aprila in ne marca, kot bi dobili po dejanskih astronomskih izračunih za polno luno in začetek pomladi. Velika noč je lahko najprej 22. marca in najkasneje 25. aprila. Pepelnična sreda je 46 dni pred veliko nočjo, čeprav mnogi ljudje mislijo da je 40 dni pred veliko nočjo (40 dnevni post). Predvsem tega ne vedo sestavljalci križank. 46 dni je zato, ker je v obdobju od pepelnične srede do velike noči 6 nedelj, ki se ne upoštevajo kot postni dnevi.

Andrej Kranjc

Pošlji pohvale, pripombe in predloge

Od 25. 12. 2016 ste obiskovalec št:
Accurate Visits